SRS 20 - Oblike bilance stanja za zunanje poročanje 

Skrij povezave

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje finančni položaj organizacije na bilančni presečni datum. Organizacija jo sestavi tako, da prikazuje resnično in pošteno stanje sredstev ter obveznosti organizacije. Glede na velikost razčlenjuje postavke sredstev, obveznosti in kapitala.

Za zunanje poročanje organizacija uporablja predpisano shemo bilance stanja, kot jo določajo računovodski standardi. Ta shema je usklajena z zahtevami poročanja, kot jih določa ZGD-1. Možnih postavk, ki ne pridejo v poštev, ne prikazuje. Vse organizacije, ki sestavljajo računovodske izkaze po SRS, bilanco stanja predstavijo v enotni shemi. Nepomembne postavke organizacija lahko združi, spet druge pa po potrebi dodatno členi, če je to pomembno za bralčevo razumevanje računovodskih izkazov.

Postavke v bilanci stanja prikaže po neodpisani vrednosti. Sredstva in obveznosti v bilanci stanja razvrsti glede na ročnost. Tiste postavke, ki zapadejo v plačilo oziroma bodo poravnane v letu dni po bilanci stanja oziroma v roku normalnega poslovnega cikla, razvrsti med kratkoročna sredstva in obveznosti. Tiste, ki zapadejo v plačilo v daljšem roku, pa med dolgoročna sredstva in obveznosti. Sredstva in obveznosti lahko prerazvrsti z dolgega na kratki rok le evidenčno, in sicer za potrebe sestavitve bilance stanja.

Opredelitev pojmov

Sredstva so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga organizacija. Gledano s finančnega zornega kota so povezana z investiranjem organizacije.

Obveznosti do virov sredstev so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju organizacije do virov sredstev, s katerimi se financira organizacija. Organizacija ohranja tista sredstva financerjev, ki so pri njej, in jih vrača v ustreznih rokih z obrestmi ali drugim nadomestilom za gospodarjenje vred. Gledano s finančnega zornega kota so povezane s financiranjem organizacije.

Dolgoročna sredstva so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, daljšem od leta dni. Sestavljajo jih opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, dolgoročne aktivne časovne razmejitve, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

Stalna sredstva v nasprotju z dolgoročnimi sredstvi ne obsegajo dolgoročnih poslovnih terjatev.

Kratkoročna sredstva so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, krajšem od leta dni. Sestavljajo jih sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve.

Gibljiva sredstva so vsa kratkoročna sredstva, povečana za dolgoročne poslovne terjatve.

Finančne naložbe so dana posojila, ki jih posojilodajalci dajejo posojilojemalcem in so za prve dolgoročne ali kratkoročne finančne naložbe ter finančne naložbe v delnice in deleže. Zajemajo tudi odkupljene dolžniške vrednostne papirje.

Finančne obveznosti so v glavnem dobljena posojila, ki jih posojilojemalci dobijo od posojilodajalcev in so za prve dolgoročni finančni dolgovi ali kratkoročni finančni dolgovi.

Poslovne terjatve so terjatve, ki so povezane s poslovanjem, in ne s financiranjem ali investiranjem; lahko so dolgoročne ali kratkoročne.

Poslovne obveznosti so obveznosti (dolgovi), povezane s poslovanjem, in ne s financiranjem ali investiranjem; lahko so dolgoročne ali kratkoročne.

Kapital je obveznost do lastnikov organizacije kot financerjev organizacije, ki zapade v plačilo, če organizacija preneha delovati ali če sprejme sklep o dokapitalizaciji organizacije zaradi zmanjšanja njenega delovanja. Če se gleda nanj s finančnega zornega kota, se imenuje tudi lastniški kapital, da se razlikuje od dolgovanega kapitala (upniškega kapitala).

Dolgovi v širšem smislu so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane dolžnosti poravnati dolgovane zneske denarja, dobaviti dolgovane proizvode ali opraviti dolgovane storitve.

Dolgoročne obveznosti so obveznosti, ki kot celota zapadejo v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni. Njihovi deli, ki zapadejo v plačilo v obdobju do leta dni, so kratkoročne obveznosti.

Kratkoročne obveznosti so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju do leta dni.

Izkaz stanja je računovodski izkaz stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku. Po obliki je lahko bilanca stanja ali zaporedni stopenjski izkaz stanja.

Lastne delnice (lastni poslovni deleži) so delnice (poslovni deleži), ki jih odkupi izdajatelj.

Letno poročilo organizacij, ki so zavezane k reviziji, je sestavljeno iz računovodskega poročila in poslovnega poročila.

Računovodsko poročilo sestavljajo računovodski izkazi in priloga s pojasnili k izkazom.

Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja organizacije in njenega finančnega položaja, vključno z opisom pomembnih tveganj in negotovosti, ki jim je organizacija izpostavljena. Pošten prikaz mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja organizacije pa tudi njenega finančnega položaja in mora ustrezati obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne in, če je potrebno, tudi druge kazalce, kazalnike in pokazatelje. Vključevati mora tudi ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.

Razvrščanje izkazov stanja za zunanje poslovno poročanje
SRS 20: 1–3 in 21–24

Izkaz stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem organizacija prikaže resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu poslovnega leta (ali medletnega obdobja), za katero se sestavlja. Izkaz stanja ima obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. Organizacija postavke v bilanci stanja vedno prikaže v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke na bilančni presečni datum, v drugem pa tiste, uresničene na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja.

Postavke v bilanci stanja so označene s črkami ter rimskimi in arabskim številkami. Postavk, ki ne pridejo v poštev, organizacija ne prikazuje, nepomembne postavke pa lahko združi. Po potrebi jih dodatno členi, če je to pomembno za razumevanje računovodskih izkazov. Izkaže jih po neodpisani vrednosti (razliki med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti).

Organizacija sredstva in obveznosti v bilanci stanja razvrsti glede na ročnost. Tiste postavke, ki zapadejo v plačilo oziroma bodo poravnane v letu dni po bilanci stanja oziroma v roku normalnega poslovnega cikla, razvrsti med kratkoročna sredstva in obveznosti. Tiste, ki zapadejo v plačilo v daljšem roku, pa med dolgoročna sredstva in obveznosti. Sredstva in obveznosti lahko prerazvrsti z dolgega na kratki rok le evidenčno, za potrebe sestavitve bilance stanja.

Bilanco stanja sestavi za splošne ali posebne namene zunanjega računovodskega poročanja. Računovodski izkazi za splošne namene so namenjeni zadovoljevanju potreb uporabnikov, ki nimajo možnosti zahtevati sestavljanja njim prilagojenih poročil. Od vrste in narave organizacije sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v bilanci stanja. Letno bilanco stanja organizacija sestavi po uskladitvi postavk v računovodskih razvidih z ugotovitvami pri popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov ob predpostavki, da gre za delujočo organizacijo.

Delujoča organizacija

Ob pripravi računovodskih izkazov poslovodstvo oceni sposobnost organizacije, ali lahko nadaljuje poslovanje. Računovodski izkazi so tako pripravljeni ob predpostavki delujoče organizacije, razen če namerava poslovodstvo zaustaviti poslovanje ali likvidirati organizacijo. Če poslovodstvo ob sestavitvi računovodskih izkazov ve za pomembne negotovosti, ki so povezane z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti dvom o sposobnosti nadaljevanja poslovanja, mora takšne negotovosti razkriti v pojasnilih. Kadar je ta dvom pomemben, pa mora poslovodstvo celo uporabiti drugačno podlago za merjenje in vrednotenje postavk bilance stanja. V takem primeru organizacija pripravi računovodske izkaze ob upoštevanju določb SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji ali na drugi ustrezni podlagi.

Poslovodstvo pri ocenjevanju, ali je predpostavka o delujoči organizaciji izpolnjena, upošteva vse razpoložljive informacije o predvidenem nadaljnjem poslovanju organizacije v 12 mesecih po koncu poročevalskega obdobja. Če je organizacija v preteklosti poslovala z dobičkom in ima neomejen dostop do finančnih sredstev, lahko brez podrobnejše analize zaključi, da je predpostavka delujoče organizacije izpolnjena. V drugih primerih pa mora poslovodstvo pri presoji upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na pričakovano dobičkonosnost, roke vračanja dolgov in možnost njihovega reprogramiranja in podobno. Šele po taki analizi lahko sklepa, da je predpostavka delujoče organizacije ustrezna.

Razvrščanje po velikostnih merilih

Razvrščanje organizacij po velikosti je pomembno za poročanje oziroma za sestavljanje in javno objavo računovodskih izkazov. Organizacije se razvrščajo na podlagi meril, ki so predpisana v 55. členu ZGD-1, pri čemer mora organizacija dve leti zapored izpolnjevati dva kriterija za razvrstitev v določeni velikostni razred.

Tabela 7: Velikostna merila za razvrstitev

Merilo/Velikost družbe Mikro Mala Srednja Velika
Povprečno število zaposlenih <10 ≥10<50 ≥50<250 ≥250
Čisti prihodki od prodaje (v EUR) <700.000 ≥700.000 <8,000.000 ≥8,000.000<40,000.000 ≥40,000.000
Vrednost aktive (v EUR) <350.000 ≥350.000<4,000.000 ≥4,000.000<20,000.000 ≥20,000.000

Organizacija opravi prerazvrstitev, ko kumulativno dve zaporedni leti izpolnjuje dva zaporedna kriterija.

Skladno s pojasnilom Slovenskega inštituta za revizijo, objavljeno v reviji SIR*IUS 5/16, Iz prakse za prakso (PR-RAČ 10-5/16), se organizacije prerazvrščajo, če na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni datum presežejo ali nehajo presegati merila, navedena v 55. členu ZGD-1. Mnenje je bilo usklajeno z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ajpesom.

Pojasnilo Slovenskega inštituta za revizijo: Razvrščanje in prerazvrščanje družb v velikostne razrede po ZGD-1

»Družba se v skladu s 55. členom ZGD-1 razvrsti v velikostni razred na podlagi dejanskih podatkov o izpolnjevanju najmanj dveh predpisanih pogojev na bilančni presečni dan letne bilance stanja.

Prerazvrščanje /…/ se izvaja na naslednji način:

Družba se v tekočem letu prerazvrsti v mikro (m), majhno (M), srednjo (S) ali veliko (V) družbo, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let (podatkov tekočega ali preteklega poslovnega leta) na bilančni presečni dan letne bilance stanja obakrat preseže ali preneha presegati merila za razvrščanje. Če so izpolnjeni pogoji za prerazvrstitev, se družba prerazvrsti v velikost glede na podatke na bilančni presečni dan letne bilance stanja tekočega poslovnega leta.

Za prerazvrstitev je poleg dejanskih podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let (tj. podatkov tekočega in preteklega poslovnega leta) potreben tudi podatek o velikosti družbe po 55. členu ZGD-1 v predhodnem letu.

Primer 1:

Leto 20x1 20x2 20x3 20x4
Dejanska velikost na podlagi letnega poročila V V m S
Velikost po 55. členu ZGD-1 (poročanje) V V V S

Primer 2:

Leto 20x1 20x2 20x3 20x4
Dejanska velikost na podlagi letnega poročila S S m M
Velikost po 55. členu ZGD-1 (poročanje) S S S M

Primer 3:

Leto 20x1 20x2 20x3 20x4
Dejanska velikost na podlagi letnega poročila m M S m
Velikost po 55. členu ZGD-1 (poročanje) m m S S

Primer 4:

Leto 20x1 20x2 20x3 20x4
Dejanska velikost na podlagi letnega poročila M m S M
Velikost po 55. členu ZGD-1 (poročanje) M M S S

V primerih 1–4 je v prvi vrstici prikazana dejanska velikost družbe, določena na podlagi podatkov na bilančni presečni dan letne bilance stanja, v drugi pa je navedena velikost, ki se uporablja za poročanje. Družba se za namen poročanja prerazvrsti (in novo velikost tudi poroča), če je njena dejanska velikost v dveh zaporednih letih (tekočem in preteklem poslovnem letu) drugačna od tiste, ki jo je družba uporabljala za poročanje preteklo poslovno leto.

Prvo leto, ko je dejanska velikost družbe drugačna, kot je bila prejšnje poslovno leto, se družba še ne prerazvrsti in zato uporablja za poročanje enako velikost, kot jo je v preteklem poslovnem letu. Če pa je še naslednje poslovno leto dejanska velikost družbe drugačna, kot jo je družba uporabljala za poročanje v preteklem poslovnem letu, se družba prerazvrsti v nov velikostni razred v skladu s takratno dejansko velikostjo (velikostjo, določeno na podlagi podatkov tekočega poslovnega leta) in novo velikost tudi uporablja za namen poročanja.«

* Pojasnilo Slovenskega inštituta za revizijo je bilo objavljeno v reviji SIR*IUS 5/16, Iz prakse za prakso (PR-RAČ 10-5/16).

Razčlenjevanje postavk za zunanje poslovno poročanje
SRS 20: 4–9

Bilanca stanja je pri velikih in srednjih organizacijah razčlenjena v skladu z zahtevami ZGD-1, SRS 20 pa jo dopolnjuje z nekaterimi dodatnimi postavkami in delno z določnejšimi, uveljavljenimi krajšimi strokovnimi izrazi, uporabljenimi v kontnem načrtu. Srednje, majhne in mikro organizacije morajo sestaviti popolno bilanco stanja, pri javni objavi pa lahko uporabijo njeno skrajšano obliko.

Tabela 8: Osnovna členitev postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje

Sredstva
A. Dolgoročna sredstva
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1. Dolgoročne premoženjske pravice
2. Dobro ime
3. Predujmi za neopredmetena sredstva
4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
1. Zemljišča in zgradbe
a) Zemljišča
b) Zgradbe
2. Proizvajalne naprave in stroji
3. Druge naprave in oprema
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Pri bioloških osnovnih sredstvih pa še
5. Osnovna čreda
6. Večletni nasadi
III. Naložbene nepremičnine
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
b) Delnice in deleži v pridruženih družbah
c) Druge delnice in deleži
č) Druge dolgoročne finančne naložbe
2. Dolgoročna posojila
a) Dolgoročna posojila družbam v skupini
b) Dolgoročna posojila drugim
c) Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital
V. Dolgoročne poslovne terjatve
1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
VI. Odložene terjatve za davek
B. Kratkoročna sredstva
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
b) Druge delnice in deleži
c) Druge kratkoročne finančne naložbe
2. Kratkoročna posojila
a) Kratkoročna posojila družbam v skupini
b) Kratkoročna posojila drugim
c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
Obveznosti do virov sredstev
A. Kapital
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)
4. Statutarne rezerve
5. Druge rezerve iz dobička
IV. Revalorizacijske rezerve
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
VI. Preneseni čisti poslovni izid
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2. Druge rezervacije
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C. Dolgoročne obveznosti
I. Dolgoročne finančne obveznosti
1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Dolgoročne menične obveznosti
4. Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
III. Odložene obveznosti za davek
Č. Kratkoročne obveznosti
I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Kratkoročne menične obveznosti
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Tabela 9: Skrajšana oblika bilance stanja za srednje organizacije

Sredstva
A. Dolgoročna sredstva
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1. Neopredmetena sredstva
2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
1. Zemljišča in zgradbe
a) Zemljišča
b) Zgradbe
2. Proizvajalne naprave in stroji
3. Druge naprave in oprema
4. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
Pri bioloških osnovnih sredstvih pa še
5. Osnovna čreda
6. Večletni nasadi
III. Naložbene nepremičnine
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
b) Druge dolgoročne finančne naložbe
2. Dolgoročna posojila
a) Dolgoročna posojila družbam v skupini
b) Druga dolgoročna posojila
V. Dolgoročne poslovne terjatve
1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
VI. Odložene terjatve za davek
B. Kratkoročna sredstva
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
b) Druge kratkoročne finančne naložbe
2. Kratkoročna posojila
a) Kratkoročna posojila družbam v skupini
b) Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
Obveznosti do virov sredstev
A. Kapital
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)
4. Statutarne rezerve
5. Druge rezerve iz dobička
IV. Revalorizacijske rezerve
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
VI. Preneseni čisti poslovni izid
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
1. Rezervacije
2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C. Dolgoročne obveznosti
I. Dolgoročne finančne obveznosti
1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
3. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
III. Odložene obveznosti za davek
Č. Kratkoročne obveznosti
I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
3. Druge kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Tabela 10: Skrajšana oblika bilance stanja za majhne in mikro organizacije

Sredstva
A. Dolgoročna sredstva
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1. Neopredmetena sredstva
2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
III. Naložbene nepremičnine
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
2. Dolgoročna posojila
V. Dolgoročne poslovne terjatve
VI. Odložene terjatve za davek
B. Kratkoročna sredstva
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
2. Kratkoročna posojila
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Denarna sredstva
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
Obveznosti do virov sredstev
A. Kapital
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Revalorizacijske rezerve
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
VI. Preneseni čisti poslovni izid
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
1. Rezervacije
2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C. Dolgoročne obveznosti
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
III. Odložene obveznosti za davek
Č. Kratkoročne obveznosti
I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Medletno poročanje

Organizacija bilanco stanja lahko sestavlja tudi za medletno poročanje, torej za obdobje, ki je krajše od poslovnega leta. Medletno bilanco stanja sestavi z uporabo istih računovodskih usmeritev in metod, kot jih je uporabila v zadnjem letnem računovodskem izkazu. Če se ocena zneska, sporočena za kakšno medletno obdobje, v zadnjem medletnem obdobju poslovnega leta pomembno spremeni, vendar se za zadnje medletno obdobje ne objavi posebna bilanca stanja, organizacija vrsto in znesek spremembe razkrije v pojasnilih k letni bilanci stanja.

Čeprav SRS 20 govori o medletni bilanci stanja, ne določa podrobneje, kaj to sploh je in kako jo organizacija pripravi. V Sloveniji so medletne računovodske izkaze zakonsko obvezane sestavljati in javno objavljati tiste gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranih trgih. Ti računovodski izkazi, tako letni kot medletni, morajo biti obvezno sestavljeni v skladu z MSRP. Namenjen jim je prav poseben standard, ki ureja posebnosti sestavitve medletnih računovodskih izkazov ne zgolj za poslovno leto, pač pa tudi za obdobje, ki je krajše od njega.

Z medletnim poročanjem organizacija pravočasno in zanesljivo informira naložbenike, upnike (kreditorje) in druge. Ker gre za delniške družbe, mora biti informiranje vseh zainteresiranih zaradi enotne obravnave delničarjev in drugih enotno. Enotna obravnava in enak dostop do vseh informacij pa se lahko dosežeta zgolj z javno objavo.

Medletni računovodski izkazi vsebujejo celoten sklop računovodskih izkazov (torej vse računovodske izkaze in pojasnila, kot jih zahteva zakonodaja za namen letnega poročanja). MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje organizacijam ob izpolnjevanju določenih pogojev dovoljuje, da poročajo zgoščene računovodske izkaze. Organizacije, ki pripravljajo medletne računovodske izkaze, rešitve v MRS 34 uporabljajo kot dobro prakso. V skladu z njimi organizacija pri medletnem poročanju ne pripravi celotnega računovodskega poročila, pač pa se pri računovodskih usmeritvah sklicuje na objavljene v zadnjem računovodskem poročilu za letno poročanje (če se seveda te niso spremenile), pojasnila k posameznim postavkam pa pripravi v strnjenem obsegu. Pri pripravi pojasnil pa mora slediti zahtevi, da ji ni treba pripraviti le tistih pojasnil, a le pod pogojem, da zaradi njihove opustitve računovodski izkazi ne bodo zavajajoči.

Medletno računovodsko poročilo vključuje vse elemente, potrebne pri letnem poročanju. Vanj mora organizacija vključiti vse poslovne dogodke in transakcije, ki so pomembni za razumevanje njenega finančnega položaja in dosežkov po zadnjem letnem obdobju poročanja. Običajno bo zato v medletnem poročilu navedla te dogodke in informacije, če so pomembni:

  • delne odpise zalog do čiste iztržljive vrednosti in razveljavitev takih odpisov,
  • pripoznavanje izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev ali drugih sredstev ter razveljavitev take izgube zaradi oslabitve,
  • razveljavitev vseh rezervacij zaradi prestrukturiranja,
  • prevzeme in odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev,
  • obveze za odkup zemljišč, zgradb in opreme,
  • poravnave pravd,
  • popravek napak iz predhodnih obdobij,
  • spremembe poslovnih in gospodarskih razmer, ki vplivajo na pošteno vrednost njenih finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ne glede na to, ali so ta sredstva in obveznosti pripoznani po pošteni ali odplačni vrednosti,
  • neodplačevanje posojila in kršitev posojilne pogodbe, ki ob koncu obdobja poročanja ali med tem ni odpravljena,
  • transakcije s povezanimi strankami,
  • spremembe razvrstitve finančnih sredstev kot rezultat spremembe namena ali uporabe teh sredstev ter
  • spremembe pogojnih sredstev in pogojnih obveznosti.

Medletna poročila morajo vsebovati te medletne računovodske izkaze:

  • bilanco stanja na koncu medletnega obdobja, za katero organizacija poroča, in primerjalno bilanco stanja na koncu prejšnjega poslovnega leta,
  • izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa za tekoče medletno obdobje in kumulativno za tekoče poslovno leto ter primerjalne izkaze za primerljiva medletna obdobja,
  • izkaz, ki predstavlja spremembe lastniškega kapitala kumulativno za obravnavano poslovno leto do danega datuma, s primerjalnim izkazom za primerljivo obdobje prejšnjega leta do danega datuma ter
  • izkaz denarnih tokov kumulativno v obravnavanem poslovnem letu do danega datuma s primerjalnim obdobjem za primerljivo obdobje prejšnjega leta do danega datuma.

V Sloveniji so številne organizacije, ki sestavljajo računovodske izkaze med letom. A niso vsi tako pripravljeni računovodski izkazi tudi medletni računovodski izkazi. Nimajo namreč vseh obveznih sestavin, kot jih zahtevajo računovodski standardi. Poleg tega jih organizacije ne objavijo javno. Ti računovodski izkazi, ki jih sestavljajo med letom, so običajno namenjeni informiranju notranjih uporabnikov: lastnikov ali nadzornikov pri spremljanju poslovanja. Nemalokrat organizacija računovodske izkaze, sestavljene med letom, posreduje tudi nekaterim izbranim zunanjim uporabnikom računovodskih informacij, kot so posojilodajalci. Ti jih uporabijo kot pripomoček pri odobritvi posojila.

Če organizacija poleg letnih računovodskih izkazov sestavlja tudi medletne, mora posvetiti pozornost njihovi pravilni računovodski obravnavi. V 2. točki okvira SRS je določeno, da je bistvena značilnost prihodkov in odhodkov, da je do z njimi povezanih pritokov in odtokov sredstev in obveznosti že prišlo. Organizacija namreč prihodke pripozna, če je prišlo do povečanja gospodarskih koristi v obdobju v obliki povečanja sredstev (na primer denarja) ali zmanjšanja dolgov. Obratno velja za odhodke. Skladno z okvirom SRS organizacija v bilanci stanja ne more pripoznavati tistih postavk, ki ne ustrezajo opredelitvi sredstev ali obveznosti. To pomeni, da prihodkov, ki so sezonski ali so morda celo priložnostni, ne sme pripoznavati vnaprej, niti jih odlagati v računovodskih izkazih, ki jih pripravlja med letom, če pripoznavanje ali odlaganje teh postavk ne bi bilo ustrezno na koncu poslovnega leta. Taki primeri so denimo prihodki od dividend, licenc in državnih pomoči. Poleg tega nekatere organizacije pridobivajo v nekaterih obdobjih poslovnega leta več prihodkov kot v drugih. Tak primer so maloprodajne trgovine s sezonskim blagom. V takih primerih ni dovoljeno, da organizacija prihodke vračunava ali odlaga. Pripozna jih, ko so izpolnjeni pogoji iz SRS 15 (2019).

Enako pravilo velja za odhodke. Organizacija mora tako stroške, ki se v poslovnem letu pojavljajo neenakomerno, pripoznati ali odložiti pri poročanju med letom, če in samo če je to vrsto stroškov ustrezno pripoznati ali odložiti tudi na koncu poslovnega leta.

Pri prihodkih in odhodkih, o katerih organizacija poroča v računovodskih izkazih med letom, se pojavi še vprašanje, na kakšen način jih pripoznava med dvema obdobjema znotraj poslovnega leta. V določenem obdobju lahko nastane odhodek zaradi oslabitve, v naslednjem obdobju znotraj istega poslovnega leta pa pride do odprave te iste oslabitve iz predhodnega obdobja. Ker so računovodski izkazi, ki jih organizacija sestavlja med letom, namenjeni notranjim uporabnikom in niso pripravljeni za zunanje poročanje skladno s SRS 20 in SRS 21, mora organizacija poslovne dogodke pripoznati za letno poročanje, kot zahtevajo standardi – v okviru poslovnega leta. Torej ne glede na to, kaj se je dogajalo med letom pri notranjem poročanju. Zunanji uporabniki nimajo dostopa do računovodskih izkazov, ki jih organizacija sestavlja med letom za notranje uporabnike. Zato bodo lahko primerjali računovodske izkaze z zadnjimi, ki so jim na voljo. Ti pa so za predhodno poslovno leto. Zato je smiselno, da organizacija notranjim uporabnikom pojasni način medletnega prikazovanja takih poslovnih dogodkov.

ZGLED 20 – 1: Spremembe računovodskih ocen pri sestavitvi računovodskih izkazov med letom

Organizacija je decembra 2020 prejela sklep sodišča o začetku postopka zaradi neupravičene prekinitve delovnega razmerja. Tožbeni zahtevek znaša 16.000 EUR. Odvetnik, ki je organizacijo zastopal na sodišču, ob pregledu dokumentacije in pripravi obrambe sporoči, da ocenjuje, da je tožbeni zahtevek v določenem delu utemeljen, saj je organizacija nepravilno izpeljala postopek prekinitve delovnega razmerja. Znesek, ki ga bo morala plačati, ocenjuje na 5.000 EUR. Organizacija ima poslovno leto enako koledarskemu, sestavlja pa tudi računovodske izkaze med letom. Aprila 2021 je tožeča stranka dopolnila tožbeni zahtevek in organizacijo toži za 25.000 EUR. Oktobra je bil razpisan narok na sodišču, na katerem so bile zaslišane stranke. Organizacija je ob zaključku poslovnega leta 2021 pri odvetniku poizvedela o ocenjenem znesku, ki ga bo morala poravnati. Odvetnik meni, da bo morala plačati 7.000 EUR.

Kako ravna organizacija?

Organizacija mora pri odvetniku poizvedeti, ali je povečanje tožbenega zahtevka iz aprila 2021 utemeljeno in kako ocenjuje izid v povezavi z njegovo spremembo. Odvetnik je ocenil, da je dopolnitev tožbenega zahtevka ustrezna in da bo morala organizacija plačati 8.000 EUR. Če organizacija sestavlja računovodske izkaze med letom, bo na datum sestavitve računovodskih izkazov med letom povečala stanje rezervacij za tožbe in obremenila stroške. Ker ne sestavlja medletnih računovodskih izkazov, kot to določajo računovodski standardi, ampak le računovodske izkaze med letom, bo v letnih računovodskih izkazih prikazala le gibanje med začetnim in končnim stanjem. To bo prikazala bodisi kot strošek, če gre za povečanje rezervacij, bodisi kot prihodek, če gre za njihovo zmanjšanje ali odpravo.

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
1. Rezervacija za tožbo – ob vložitvi
– stroški rezervacij za tožbe 443 5.000
– druge rezervacije – za tožbe 965 5.000
2. Pogojne obveznosti – zunajbilančno
– pogojne obveznosti – za tožbe 999 11.000
3. Rezervacija za tožbo april 2021
– stroški rezervacij za tožbe 443 3.000
– druge rezervacije – za tožbe 965 3.000
4. Pogojne obveznosti – zunajbilančno
– pogojne obveznosti – za tožbe 999 6.000
5. Rezervacija za tožbo april 2021
– druge rezervacije – za tožbe 965 1.000
– stroški rezervacij za tožbe 443 1.000
6. Pogojne obveznosti – zunajbilančno
– pogojne obveznosti – za tožbe 999 1.000

Razkrivanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje
SRS 20: 10–19 in 25

Organizacije, ki niso zavezane k reviziji, razkrivajo samo zakonsko določene informacije in podatke. Tiste, ki so, pa morajo poleg teh izpolniti tudi zahteve po razkrivanju v skladu s SRS. Razkritja v zvezi s posameznimi kategorijami v bilanci stanja morajo ustrezati zahtevam po razkritjih v SRS 1–11. Pojasnjene pa morajo biti zahteve, ki so določene v SRS 20.10–20.19.

Pomembne postavke

Pomembnost računovodski standardi opredeljujejo kot opustitev ali pomembno napačno navedbo postavk, ki posamično ali skupaj vplivajo na odločitve bralca računovodskih izkazov. Postavka je pomembna, če bi se bralec (uporabnik računovodskih izkazov) odločil drugače, kot se je sicer, ker neko dejstvo ni bilo razkrito ali napaka, ki je nastala v že poročanih računovodskih izkazih, ni bila popravljena.

[→ Več o pomembnosti in o tem, kako jo organizacija določi, lahko preberete v razdelku Temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja v poglavju o uvodu v SRS in okviru SRS.]

Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli organizacija v svojih internih aktih. Pomembnost uporablja tudi pri pripravi pojasnil k računovodskim izkazom.

Organizacije v praksi kot pomoč pri pripravi pojasnil k računovodskim izkazom uporabljajo različne preverjalne sezname, standardna besedila ali informacije, značilne za posamezne dejavnosti in/ali vrste postavk. Večinoma torej le mehanično preverjajo določena dejstva, le redko pa tudi vsebinsko presojajo ustreznost pojasnil in njihovo informacijsko vrednost za bralca računovodskih izkazov. Besedišče računovodskih standardov je včasih nejasno, organizacije običajno raje razkrivajo vse, kar zahtevajo računovodski standardi in zakonodaja, ne glede na to, ali so ta dejstva pomembna ali ne in morda sploh ne pripomorejo k informacijski vrednosti bralca.

Organizacija pojasni vse postavke, ki so pomembne bodisi zaradi narave postavke, njene velikosti ali česa tretjega in vplivajo na odločitve bralcev. Pomembnost mora presojati z vidika relativnega in absolutnega zneska pa tudi glede tveganj, ki jim je organizacija izpostavljena.

ZGLED 20 – 2: Razkrivanje pomembnih pogojnih obveznosti

Bilančna vsota organizacije A znaša 100.000 EUR, kapital pa 35.000 EUR. Organizacija A je podpisala pogodbo o finančnem poroštvu, na podlagi katere jamči za plačilo dolga obvladujoče organizacije B v velikosti 60.000 EUR. V trenutku pristopa k solidarnemu plačilu dolga ne obstaja tveganje, da organizacija B dolga ne bi mogla poravnati.

Kako ravna organizacija A v zvezi s solidarnim poroštvom pri sestavitvi računovodskih izkazov na bilančni presečni dan?

Tudi če je organizacija A presodila, da ne obstaja tveganje, da organizacija B ne bi bila sposobna poravnati dolga, za plačilo katerega jamči, je znesek glede na bilančno vsoto organizacije A pomemben, zato mora obstoj finančnih jamstev razkriti kot pogojno obveznost v pojasnilih k računovodskim izkazom. To lahko stori tako:

»Organizacija A je 25. novembra 2021 kot solidarni dolžnik pristopila k plačilu dolga, ki ga je dobila obvladujoča organizacija B v velikosti 600.000 EUR. Posojilo ni zavarovano z drugimi oblikami zavarovanja. Poslovodstvo organizacije A ocenjuje, da na bilančni presečni datum ne obstajajo tveganja, ki bi povzročila odliv gospodarskih koristi iz naslova danega finančnega jamstva.«

Pojasnila računovodskih usmeritev, njihovih sprememb in napak

Organizacija v pojasnilih k računovodskim izkazom opiše

  • uporabljene podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja in
  • uporabljene računovodske usmeritve v obsegu, ki je potreben za pravilno razumevanje bilance stanja.

Računovodske usmeritve so načela in dogovori, ki jih organizacija upošteva pri sestavljanju računovodskih izkazov. Primer je izbira metode amortiziranja osnovnih sredstev.

[→ Več o računovodskih usmeritvah in njihovih spremembah lahko preberete v razdelku Računovodske usmeritve, računovodske ocene in popravki napak v poglavju o uvodu v SRS in okviru SRS.]

Spremembe računovodskih usmeritev, ki so obvezne po standardu ali pojasnilu, organizacija knjiži glede na zahteve prehodnih določb standarda ali pojasnil. To razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom, če tako zahtevajo prehodne določbe standarda. Običajno to stori tako, da podatke primerjalnega leta preračuna in tako zagotovi primerljivost bilanc stanja.

Pri prostovoljnih spremembah računovodskih usmeritev organizacija spremembo računovodske usmeritve preračuna za nazaj, torej tako, kot da bi se sprememba uporabljala že od nekdaj. To stori tako, da preračuna začetni saldo vsake postavke lastniškega kapitala za prvo predstavljeno preteklo obdobje in vse ostale primerjalne zneske. Bralec računovodskih izkazov mora namreč znati primerjati računovodske izkaze med leti, da lahko ugotovi gibanje posameznih postavk, zato morajo biti primerjalni podatki pripravljeni z uporabo enakih računovodskih usmeritev.

Primerjalnih podatkov pa organizaciji ni treba preračunati, če

  • je učinek nepomemben za pošten prikaz računovodskih izkazov ali
  • ne more določiti učinkov, ki jih ima sprememba računovodske usmeritve na primerjalne podatke preteklega predstavljenega obdobja ali več obdobij.

V takih primerih organizacija spremenjeno računovodsko usmeritev uporablja za naprej, smiselno pa je, da jo razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Če sprememba računovodske usmeritve pomembno vpliva na obravnavano ali preteklo obračunsko obdobje, organizacija razkrije

  • razlog za spremembo,
  • znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in
  • znesek preračuna, ki je zajet v primerjalne informacije.

ZGLED 20 – 3: Prostovoljna sprememba računovodske usmeritve – merjenje naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti

Organizacija je za vrednotenje naložbenih nepremičnin uporabljala model nabavne vrednosti. Za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. decembra 2021, se je odločila, da bo prešla na model poštene vrednosti, saj poslovodstvo ocenjuje, da merjenje po pošteni vrednosti daje bralcu računovodskih informacij bolj kakovostne informacije za sprejemanje odločitev.

Kako organizacija razkrije spremembo računovodske usmeritve v pojasnilih k bilanci stanja?

Organizacija je prostovoljno spremenila računovodsko usmeritev, saj meni, da bo merjenje naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti zagotavljalo bralcu bolj kakovostne informacije za sprejemanje odločitev. Ker gre za prostovoljno spremembo računovodske usmeritve, in ne za spremembo usmeritve, ki bi bila posledica spremembe računovodskega standarda, mora organizacija, če gre za pomembne zneske, preračunati začetni saldo vsake vpletene sestavine za prvo predstavljeno preteklo obdobje in vse ostale primerjalne zneske, razkrite v preteklih obdobjih, kot če bi se računovodska usmeritev uporabljala že od začetka, in to razkriti v pojasnilih.

Primer razkritja bi bil:

»Organizacija je v poslovnem letu, ki se je zaključilo 31. decembra 2021, spremenila model merjenja naložbenih nepremičnin z modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti, saj poslovodstvo ocenjuje, da poštene vrednosti naložbenih nepremičnin bralcu zagotavljajo bolj kakovostne informacije za sprejemanje odločitev.«

Izkaz poslovnega izida – prikaz spremembe računovodske usmeritve

Izkaz poslovnega izida Leto 2021 Leto 2020 Leto 2020 popravljeno
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja pred davki 50.000 70.000 70.000
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 3.000 0 15.000
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja pred davki − popravljen 53.000 70.000 85.000
Davek iz dobička (17 %) 9.010 11.900 14.450
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 43.990 58.100 70.550

Prikaz spremembe računovodske usmeritve na kapitalske postavke

Postavke kapitala 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2020 popravljeno
Osnovni kapital 10.000 10.000 10.000
Preneseni čisti dobiček preteklih let 90.550 20.000 20.000
Čisti dobiček poslovnega leta 43.990 58.100 70.550

Osnovni kapital Preneseni čisti dobiček preteklih let Čisti dobiček poslovnega leta
Stanje 1. 1. 2020 10.000 20.000 0
Čisti poslovni izid obračunskega leta 2020 0 0 +58.100
Čisti poslovni izid obračunskega leta 2020 – popravljeno (razlika) 0 0 +12.450
Stanje 31. 12. 2020 10.000 20.000 70.550
Prenos dobička preteklih let +70.550 −70.550
Čisti poslovni izid obračunskega leta 2021 0 0 +43.990
Stanje 31. 12. 2021 10.000 90.550 43.990

Računovodska napaka je opustitev postavke ali napačna navedba v računovodskih izkazih organizacije za eno ali več obdobij. Napake izhajajo iz neupoštevanja ali napačne navedbe zanesljivih informacij, ki so bile na voljo, ko so bili računovodski izkazi za obravnavana obdobja odobreni za objavo, ali za katere se je upravičeno domnevalo, da bodo pridobljene in upoštevane pri pripravi in predstavitvi računovodskih izkazov.

Računovodski izkazi organizacije niso skladni s SRS, če vsebujejo pomembne ali nepomembne napake, nalašč storjene za prikrivanje dejanskega finančnega stanja, finančne uspešnosti ali denarnih tokov organizacije.

Pri popravljanju napake je ključno,

  • kdaj organizacija ugotovi njen nastanek (če ugotovi, da je napaka v tekočih računovodskih izkazih, jo popravi še pred odobritvijo teh izkazov za objavo) in
  • ali je napaka z vidika organizacije pomembna ali ne.

Pomembna napaka je tista, ki posamično ali združena vpliva na odločitve bralcev računovodskih izkazov. Organizacija jo presoja z vidika računovodskih izkazov kot celote.

Organizacija nepomembne napake popravlja kar v računovodskih izkazih v letu, v katerem ugotovi napako, in sicer brez popravka primerjalnih podatkov. Kadar pa gre za pomembne napake in/ali sicer nepomembne napake, ki so nalašč storjene, jih organizacija popravi tako, da preračuna primerjalne podatke.

V zvezi s tem v pojasnilih razkrije

  • vrsto napake iz prejšnjih obdobij, ki jo je popravljala v obravnavanem obračunskem obdobju,
  • znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in
  • znesek popravka, ki je zajet v primerjalne informacije.

Ključno merilo pri popravljanju napake iz preteklih let je, da lahko organizacija napako precej preprosto in z razumnimi stroški, povezanimi s cenitvami, delom in podobnim, popravi v letu, ko jo je ugotovila, skupaj s preračunom popravka vseh računovodskih izkazov in potrebnih razkritij do leta, v katerem jo je ugotovila. Če je popravek napake neizvedljiv, kar pomeni, da ga organizacija kljub razumnim prizadevanjem ne more izvesti, je v izjemnih primerih mogoče, da preračuna začetne salde sredstev, obveznosti in kapitala za prvo obdobje, za katero lahko napako popravi, to obdobje pa je lahko tudi tekoče obdobje.

ZGLED 20 – 4: Obravnava napake tekočega poslovnega leta, ugotovljene pred odobritvijo računovodskih izkazov

Organizacija je avgusta 2020 prejela račun za opravljene storitve, a ga je založila in ga ni knjižila v poslovnih knjigah za leto, ki se je zaključilo 31. decembra 2020. Račun so našli 15. marca 2021. Poslovodstvo še ni odobrilo računovodskih izkazov.

Kako ravna organizacija?

Ker poslovodstvo še ni odobrilo računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, organizacija popravi napako v računovodskih izkazih za leto 2020 tako, kot da je sploh ni bilo.

ZGLED 20 – 5: Obravnava napake, ugotovljene po odobritvi računovodskih izkazov

Organizacija je avgusta 2020 prejela račun za opravljene storitve, a ga je založila in ga ni knjižila v poslovnih knjigah za leto, ki se je zaključilo 31. decembra 2020. Poslovodstvo je odobrilo računovodske izkaze 31. marca 2021, založeni račun pa so našli maja 2021, torej po datumu odobritve računovodskih izkazov. Znesek računa je pomemben za pošten prikaz finančnega položaja in uspešnosti poslovanja organizacije.

Kako ravna organizacija?

Ker ob sestavitvi računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, strošek ni bil vračunan in ker gre za pomembno napako, jo organizacija popravi v prvih računovodskih izkazih po tem, ko jo ugotovi. Napako bo torej popravljala pri poročanju za poslovno leto 2021 tako, da bo prikazala preračunane podatke preteklega primerjalnega leta (leta 2020) tako, kot da bi upoštevala manjkajoč račun.

Dogodki po datumu bilance stanja

Dogodki po datumu bilance stanja so tisti dogodki, ki so tako ugodni kot neugodni in se zgodijo med koncem poročevalskega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Datum odobritve računovodskih izkazov je datum, ko ustrezni organ potrdi, da so računovodski izkazi pripravljeni za objavo. Ta datum pa je odvisen od posamezne organizacije in od njenega načina poslovodenja, zakonskih zahtev ter postopkov za pripravljanje in zaključevanje računovodskih izkazov. V pojasnilih k računovodskim izkazom mora organizacija razkriti datum odobritve (sprejetja) letnega poročila in poslovne dogodke po dnevu bilance stanja.

Če mora organizacija predložiti računovodske izkaze v potrditev delničarjem, pa jih je pred tem že javno objavila, so računovodski izkazi odobreni za objavo na datum objave, in ne na datum, ko jih delničarji potrdijo. Če pa mora predložiti računovodske izkaze nadzornemu svetu v sprejem, so odobreni za objavo, ko jih poslovodstvo predloži nadzornemu svetu. Datum odobritve računovodskih izkazov je pomemben za bralce, saj govori o dogodkih, ki so vključeni v računovodske izkaze. Dogodki, ki nastanejo po datumu odobritve, niso vključeni v računovodske izkaze. Ti na bilančni presečni dan ne odsevajo dogodkov po datumu njihove odobritve.

Organizacija mora sredstva in obveznosti (dolgove) v bilanci stanja preračunati v skladu z dogodki, ki so nastali po datumu bilance stanja, če iz teh dogodkov izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, in vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) na bilančni presečni dan. Sredstev in obveznosti (dolgov) v bilanci stanja pa ne preračuna v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, če ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov). Če pa so ti dogodki pomembni, jih mora razkriti.

Dogodki po datumu bilance stanja so

  • popravljalni, torej taki, ki dajejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale na dan bilance stanja, in
  • nepopravljalni, torej taki, ki zgolj nakazujejo okoliščine, ki so se pojavile po poročevalskem obdobju.

Organizacija mora popraviti računovodske izkaze tako, da v njih pripozna vse dogodke poslovnega leta in vse popravljalne dogodke, ki so se zgodili od zaključka poslovnega leta pa do datuma odobritve računovodskih izkazov. Primeri takih dogodkov so

  • sklep sodišča po poročevalskem obdobju, ki potrjuje, da je obveza organizacije obstajala že na dan bilance stanja; organizacija že pripoznano obvezo popravi tako, da prilagodi znesek ali pripozna rezervacijo;
  • prejem informacije po poročevalskem obdobju, ki kaže na to, da je bilo sredstvo organizacije na dan bilance stanja oslabljeno ali da je treba popraviti znesek že pripoznane izgube zaradi oslabitve; tak primer je, ko kupec razglasi stečaj po zaključku poročevalskega obdobja – to nakazuje, da je izguba v povezavi s terjatvijo že obstajala na dan bilance stanja, zato mora organizacija popraviti knjigovodski znesek terjatve na bilančni presečni dan;
  • prodaja zalog po poročevalskem obdobju po manjši vrednosti od knjigovodske; tak dogodek je lahko dokaz, da je iztržljiva vrednost zaloge na dan bilance stanja manjša od njene knjigovodske vrednosti, zaradi česar bi morala organizacija zmanjšati njeno vrednost že na bilančni presečni dan.

Organizacija pa ne sme popraviti zneskov v računovodskih izkazih po stanju na dan bilance stanja za nepopravljalne dogodke. Primer nepopravljalnega dogodka po poročevalskem obdobju je zmanjšanje vrednosti finančnih naložb, ki nastopi po koncu poročevalskega obdobja, a do datuma odobritve računovodskih izkazov. Tako zmanjšanje se praviloma ne nanaša na stanje finančne naložbe na bilančni presečni datum, ampak izraža okoliščine, ki so se pojavile kasneje. Zato organizacija vrednosti naložbe na bilančni presečni dan ne popravlja. Če pa so zneski pomembni, to razkrije kot pomemben nepopravljalni dogodek po datumu bilance stanja.

Drugi primeri nepopravljalnih dogodkov, ki se lahko zgodijo po bilančnem presečnem datumu, so

  • sprememba tečaja vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu,
  • objava razdelitve dividend delničarjem,
  • oprostitev ali odstop od finančnih zavez, navedenih v posojilni pogodbi, ki jih sporoči posojilodajalec,
  • poškodovanje sredstev (požar, potres),
  • objava reorganizacije,
  • spremembe tečajev valut,
  • spremembe davčne zakonodaje in
  • tožbeni zahtevki, ki so vloženi po zaključku bilančnega presečnega datuma.

ZGLED 20 – 6: Objava začetka postopka likvidacije kupca po bilančnem presečnem datumu

Organizacija A prodaja blago organizaciji B (kupcu) na odlog plačila. Terjatev in prihodke pripozna 30. novembra 2021. Plačilni rok znaša 60 dni. Na dan 31. decembra 2021 (bilančni presečni dan organizacije A) ne obstajajo nobeni dokazi, ki bi nakazovali, da organizacija B ne bi mogla plačati obveznosti.

Dne 15. februarja 2022 organizacija A prejme obvestilo, da se je pri organizaciji B začel postopek prostovoljne likvidacije.

Ali organizacija A popravlja terjatev že na dan 31. decembra 2021?

Organizacija A ne popravlja terjatve in je ne slabi na dan 31. decembra 2021. Objava in začetek postopka prostovoljne likvidacije nad kupcem je nepopravljalni dogodek po datumu bilance stanja. Če gre za pomemben znesek, pa mora organizacija A dejstvo, da terjatev morda ne bo plačana, razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Ravnanje organizacije pri začetih postopkih likvidacije kupcev (dolžnikov) se razlikuje od postopkov prisilne poravnave, stečaja ali druge oblike finančne organizacije dolžnika, začetih v obdobju po datumu bilance stanja do dneva odobritve računovodskih izkazov. Začetek teh postopkov je običajno posledica dogodkov, ki so se zgodili že pred objavo postopka in bilančnim presečnim datumom. Znaki, ki nakazujejo na nezmožnost dolžnika, da poravna dolgove, so običajno znani že prej (zamude pri plačilih, padec prihodkov, negativni denarni tok in podobno). Zato razglasitev enega izmed postopkov finančne reorganizacije po bilančnem datumu upnika le potrjuje, da so dejavniki, ki nakazujejo, da je bila terjatev oslabljena, že obstajali na bilančni presečni datum. Gre za dogodek, ki ga organizacija pripozna v tekočem poslovnem letu, in ne za dogodek po datumu bilance stanja.

Če se poslovodstvo ali drug ustrezni organ po poročevalskem obdobju odloči, da bo organizacija prenehala poslovati (likvidacija, stečaj in podobno), mora na bilančni presečni datum ob sestavitvi računovodskih izkazov presoditi, ali je predpostavka delujoče organizacije izpolnjena. Občutno poslabšanje izidov poslovanja in finančnega položaja po poročevalskem obdobju nakazuje na to, da mora poslovodstvo preučiti, ali je predpostavka o neomejenem poslovanju izpolnjena. Če predpostavka delujoče organizacije ni izpolnjena, pripravi organizacija računovodske izkaze ob upoštevanju SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju in likvidaciji.

Razkritja kapitala za delniške družbe

Organizacija, ki je delniška družba, razkrije dividende, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, za katero je sestavljena bilanca stanja, in so predlagane ali objavljene po dnevu bilance stanja, vendar pred odobritvijo računovodskih izkazov.

Prav tako razkrije tehtano povprečno število navadnih delnic, uveljavljajočih se v obračunskem obdobju. To preračuna za poslovne dogodke, ki spreminjajo uveljavljajoče se navadne delnice, ne da bi prišlo do ustrezne spremembe virov, razen za zamenjave potencialnih (možnostnih) navadnih delnic.

Prikaže tudi izračun popravljenega (diluted) čistega dobička na delnico. Pri izračunu tehtano povprečno število navadnih delnic poveča za tehtano povprečno število navadnih delnic, ki bi jih organizacija izdala ob zamenjavi vseh popravljalnih potencialnih navadnih delnic (diluted potential ordinary shares) za navadne delnice.

Za popravljalne potencialne navadne delnice se predpostavlja, da so bile zamenjane za navadne delnice na začetku obračunskega obdobja ali na datum izdaje potencialnih navadnih delnic, če je ta kasnejši. Pri izračunavanju popravljenega čistega dobička na delnico izhaja organizacija iz domnevnega izkoristka pravic, povezanih z njegovimi popravljalnimi opcijami in drugimi popravljalnimi potencialnimi navadnimi delnicami. Domnevni iztržek od omenjenih izdaj organizacija obravnava, kot da izhaja iz izdaje delnic po pošteni vrednosti. Razliko med številom izdanih delnic in številom delnic, ki jih izda po pošteni vrednosti, obravnava kot izdajo navadnih delnic brez nadomestila. Potencialne navadne delnice obravnava kot popravljalne samo takrat, kadar njihova zamenjava za navadne delnice zmanjša čisti dobiček na delnico iz trajnega rednega delovanja.

Razkritja postavk bilance stanja od SRS 1 do SRS 11

Organizacije, ki niso zavezane k reviziji računovodskih izkazov, razkrivajo samo tiste informacije, ki so določene s področnim zakonom. Tiste, ki so, pa morajo razkrivati tista področja, ki jih določajo računovodski standardi. Organizacija razkriva pomembne zadeve, pomembnost pa opredeli v svojih notranjih aktih. Nepomembnih zadev ne razkriva.

Tabela 11: Pregled obveznih pojasnil po SRS k postavkam bilance stanja z razlago za organizacije, ki so zavezane k reviziji

Določba SRS RAZLAGA
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
1.43

Za posamezne kategorije opredmetenih osnovnih sredstev so potrebna razkritja:

a)
podlag za merjenje, uporabljenih pri ugotavljanju revalorizirane nabavne vrednosti;

b)
nabavne vrednosti oziroma revalorizirane nabavne vrednosti, nabranega amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na začetku in koncu obračunskega obdobja;

c)
sprememb knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja).

Organizacija pojasni računovodsko usmeritev za ugotavljanje revalorizirane vrednosti osnovnega sredstva in pojasni predpostavke in metode, na podlagi katerih ugotovi revalorizirano vrednost. Te določa SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti. Smiselno je, da razkrije, ali je pri merjenju sodeloval neodvisen ocenjevalec vrednosti, in navede, kolikšna je knjigovodska vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi osnovna sredstva izkazovala po nabavni vrednosti, in sicer za vsako skupino osnovnih sredstev.

Za posamezno vrsto osnovnih sredstev predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, začenši s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (tabela gibanja neopredmetenih sredstev). Če je organizacija osnovna sredstva prerazvrstila v druge postavke, mora to navesti tudi v gibanju.

1.44

Pri vsaki večji skupini amortizirljivih sredstev se razkrivajo:

a)
podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se izkazujejo amortizirljiva sredstva;

b) uporabljene metode amortiziranja;

c) upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje;

č)
kosmati znesek vrednosti amortizirljivih sredstev in z njimi povezan popravek vrednosti.

Organizacija za skupino amortizirljivih sredstev navede računovodske usmeritve, metode amortiziranja in dobe koristnosti. Ločeno prikaže za vsako skupino nabavno vrednost in popravek vrednosti.
1.45

Če je prišlo do pripoznanja izgub zaradi oslabitve ali razveljavitve izgube zaradi oslabitve, se razkrijejo razlogi in učinki oslabitve oziroma razveljavitve oslabitve. Za opredmetena osnovna sredstva, pridobljena z najemom, je poleg zgoraj navedenih razkritij treba razkriti še

  • stroške amortizacije po vrstah sredstva, ki je predmet najema,
  • stroške obresti na obveznosti iz najema,
  • stroške, povezane s kratkoročnimi najemi in najemi sredstev majhne vrednosti,
  • prihodke iz podnajema sredstev,
  • skupni denarni tok za najeme ter
  • dobičke in izgube iz transakcij prodaje s povratnim najemom.

Sredstva, pridobljena z najemom, se ločeno razkrijejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Organizacija razkrije dejavnike in znesek oslabitve, ki ga je pripoznala med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki. Pojasni dejavnike, ki so prispevali k nastanku oslabitve. Enako velja, če organizacija razveljavlja pripoznano izgubo iz oslabitve, nastalo v preteklih letih.

Organizacije, ki v zvezi z najetimi sredstvi pripoznavajo pravico do uporabe sredstva, morajo v pojasnilih razkriti stroške, ki jih imajo v povezavi z njimi.

NEOPREDMETENA SREDSTVA
2.34

Organizacija za vsako vrsto neopredmetenih sredstev, pri čemer razlikuje med znotraj organizacije ustvarjenimi in drugimi neopredmetenimi sredstvi, razkrije:

a)
ali so dobe koristnosti končne ali nedoločene, in če so končne, dobe koristnosti ali uporabljene amortizacijske stopnje;

b)
metode amortiziranja, uporabljene za neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti;

c)
nabavno vrednost in nabrane amortizacijske popravke vrednosti (skupaj z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja;

č)
spremembe knjigovodske vrednosti na začetku in koncu obdobja.

Organizacija razkrije, ali med neopredmetenimi sredstvi izkazuje neamortizirljiva sredstva, to je tista, ki nimajo dobe koristnosti. Za ostala, ki se amortizirajo, navede dobe koristnosti. Organizacija pojasni uporabljeno metodo amortiziranja in ločeno prikaže za vsako vrsto neopredmetenih sredstev nabavno vrednost in popravek vrednosti.

Za posamezno vrsto neopredmetenih sredstev predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, začenši s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (tabela gibanja neopredmetenih sredstev).

2.35

V računovodskih izkazih se razkrivajo:

a)
knjigovodska vrednost in preostala doba amortiziranja vsakega neopredmetenega sredstva, ki je pomembno za računovodske izkaze organizacije kot celote;

b)
začetno pripoznana vrednost za neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z državno podporo;

c)
obstoj knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, povezanega z omejeno lastninsko pravico, in knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, danega kot poroštvo za obveznosti;

č) znesek obvez za pridobitev neopredmetenega sredstva.

Organizacija pojasni nabavno vrednost neopredmetenega sredstva, ki je bilo pridobljeno z državno pomočjo. Državne pomoči opredeljuje SRS 11.35. Če je neopredmeteno sredstvo zastavljeno za poplačilo obveznosti (organizacije ali tretje osebe), organizacija razkrije njegovo knjigovodsko vrednost.

Organizacija razkrije tudi znesek obvez, ki jih ima za pridobitev neopredmetenih sredstev. Razkrije zneske obveznosti, ki jih že ima pripoznane v računovodskih izkazih, in tiste obveznosti, ki še bodo nastale po že sklenjenih izvršljivih pogodbah ali drugih dogovorih, pa še niso zaračunane. Organizacija od teh dogovorov ne more odstopiti.

2.36

Organizacija mora razkriti informacije iz točk od a) do d) za vsako denar ustvarjajočo enoto, za katero je knjigovodska vrednost dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, razporejeno na to enoto, pomembna v primerjavi s celotno knjigovodsko vrednostjo dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti:

a)
knjigovodsko vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajoče enote;

b)
knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, razporejenih na denar ustvarjajoče enote;

c)
podlago, na kateri je bila določena nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote, to je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje;

č)
če nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote temelji na vrednosti pri uporabi:

  • opis vsake ključne predpostavke, na kateri je poslovodstvo zasnovalo svoje projekcije o denarnih tokovih za obdobje, vključeno v zadnje predračune/napovedi, pri izračunu nadomestljive vrednosti denar ustvarjajoče enote;
  • opis načina, ki ga je uporabilo poslovodstvo pri ugotavljanju vrednosti, pripisane/-ih vsaki ključni predpostavki, ali te vrednosti odražajo izkušnje iz preteklosti, ali če ustreza, so skladne z zunanjimi viri informacij, in če niso, kako in zakaj se razlikujejo od izkušenj iz preteklosti ali zunanjih virov informacij;
  • obdobje, za katero je poslovodstvo predvidelo denarne tokove na podlagi računovodskih predračunov/napovedi, ki jih je odobrilo, in pri daljšem obdobju od petih let za posamezno denar ustvarjajočo enoto pojasnilo, zakaj je daljše obdobje upravičeno;
  • stopnjo rasti, uporabljeno pri ekstrapoliranju projekcij denarnih tokov preko obdobja, ki je vključeno v zadnje predračune/napovedi, ter utemeljitev uporabe stopnje rasti, ki presega dolgoročno povprečno stopnjo rasti pri proizvodih, v dejavnosti, državi ali državah, kjer organizacija posluje, ali na trgih, ki jim je denar ustvarjajoča enota namenjena;
  • uporabljene diskontne mere pri teh projekcijah denarnih tokov;
d)
če nadomestljiva vrednost enote temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, metodologijo za določanje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje.

Za razkrivanje neopredmetenih sredstev, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.45 (2019).

Če ima organizacija v računovodskih izkazih pripoznano dobro ime ali drugo neopredmeteno sredstvo z nedoločljivo dobo koristnosti, ima dodatne zahteve glede razkrivanja, kot navajajo zahteve SRS 2.36.

Organizacije, ki v zvezi z najetimi sredstvi pripoznavajo pravico do uporabe sredstva, morajo v pojasnilih razkriti stroške, ki jih imajo v povezavi z njimi.

Pojasnilo 1 k SRS 2 Organizacija mora razkriti število pridobljenih emisijskih kuponov (posebej za pridobljene brezplačno od države in kupljene za izpolnitev obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja ali kupljene za nadaljnjo prodajo), število odtujenih emisijskih kuponov (posebej za predane državi in prodane) in število (stanje) emisijskih kuponov na dan poročanja ter vrednost, ki najbolje odraža pošteno vrednost emisijskih kuponov na dan poročanja. Posebej razkrije znesek poslovnih odhodkov za emisijske kupone, znesek poslovnih prihodkov od prodanih emisijskih kuponov ter znesek finančnih prihodkov in odhodkov iz trgovanja z emisijskimi kuponi. Organizacija mora posle z emisijskimi kuponi, ne glede na to, kako in za kateri namen jih pridobi, posebej razkriti.
FINANČNE NALOŽBE
3.32 Potrebno je razkritje narave razmerja med obvladujočo in posamezno odvisno organizacijo, v katerem obvladujoča organizacija neposredno ali prek odvisnih organizacij nima več kot polovico glasovalnih pravic. Organizacija razkrije razmerje med obvladujočo in odvisno organizacijo. Načine obvladovanja določa 9. točka okvira SRS.
3.33 Organizacija sopodvižnika mora za naložbe v skupne podvige razkriti svoj del kapitalskih deležev. Prav tako mora razkriti vse obveze v zvezi s svojimi deleži v skupnih podvigih in svoj del obvez v zvezi s kapitalom skupnih podvigov, ki jih je prevzela skupaj z drugimi sopodvižniki ali pa sama. Če organizacija nastopa kot lastnik v drugi organizaciji in je lastnost tega razmerja skupni podvig, kot ga določa 8. točka okvira SRS, potem mora v pojasnilih predstaviti svoj del obvez v povezavi s kapitalom, ki ga ima v tej organizaciji.
3.34

Pri vseh finančnih naložbah se razkrivajo:

a)
računovodska usmeritev za določanje njihove nabavne vrednosti ter kasnejše knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in odplačne vrednosti;

b)
datum zadnjega prevrednotenja finančnih naložb ter morebitno sodelovanje neodvisnega ocenjevalca pri tem;

c)
gibanje rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi s finančnimi naložbami, ter prevrednotovalnih finančnih prihodkov in odhodkov v tej zvezi.

Organizacija za vsako skupino finančnih naložb, kot jih določa SRS 3.7, pojasni računovodske usmeritve in merjenje.

Če finančne naložbe meri po pošteni vrednosti, navede ali uporablja borzne tečaje, če pa pošteno vrednost finančne naložbe ugotavlja po SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti, pojasni datum, ko je bila poštena vrednost zadnjič ugotovljena, in ali je to oceno izdelal neodvisni ocenjevalec.

Organizacija mora pojasniti tudi vse spremembe poštene vrednosti, ki jih pripozna med prevrednotovalnimi prihodki ali odhodki, in spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb. Smiselno je, da te spremembe predstavi v tabelaričnem prikazu po skupinah finančnih naložb, začenši s stanjem finančne naložbe na začetku poročevalskega obdobja s pojasnilom vseh gibanj med letom.

3.35

Za vsako vrsto finančnih naložb se razkrivajo informacije o:

a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja;

b)
obsegu in vrstah finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem;

c) v plačilo zapadlih, pa še ne udenarjenih naložbah.

V splošnem so finančne naložbe izpostavljanje finančnim tveganjem. Gre za kreditno tveganje, tveganje likvidnosti in tržno tveganje, v okviru zadnjega pa tveganje sprememb obrestnih mer in tečajno tveganje.

Za vsako skupino tveganj mora organizacija jasno pojasniti, kako jih upravlja (torej katere postopke izvaja, da tveganje, ki mu je izpostavljena, čim bolj zmanjša) in kolikšna je bilančna izpostavljenost za posamezno tveganje (vsako tveganje mora številčno ovrednotiti).

Če posamezna tveganja varuje s posebnimi instrumenti, kot so obrestna zamenjava, valutna zamenjava in podobno, to pojasni.

Vse finančne naložbe, ki so zapadle v plačilo, organizacija razkrije (vrsta finančne naložbe, znesek).

3.36 Pri izpostavljenosti obrestnemu tveganju se razkrivajo pogodbeni roki za popravek obrestne mere ali roki za plačilo, in sicer tisti, ki se pojavijo prej. Po posamezni finančni naložbi, ki nosi obresti, organizacija razkrije najzgodnejši datum, ko se v skladu s pogodbenimi določili lahko spremeni obrestna mera.
3.37

Pri izpostavljenosti kreditnemu tveganju se razkrivajo:

a)
vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost takšnemu tveganju na dan bilance stanja, brez upoštevanja poštene vrednosti kateregakoli poroštva, če druge stranke ne bi bile sposobne izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov;

b) pomembno kopičenje kreditnega tveganja.

Vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost na dan bilance stanja, je tista, ki jo je organizacija že utrpela oziroma jo lahko utrpi zaradi nepoplačljivosti finančne naložbe. Pri tem ne sme upoštevati že oblikovanih popravkov in morebitnih zavarovanj, ki jih je ali jih bo prejela za njeno poplačilo. Znesek največje možne kreditne izpostavljenosti iz finančnih naložb je vrednost celotnih dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb brez oblikovanih popravkov.

Kopičenje kreditnega tveganja organizacija predstavi tako, da pojasni, ali je pomembno izpostavljena samo do ene osebe. Pri presoji, ali obstaja kopičenje kreditnega tveganja, organizacija vse finančne naložbe razporedi po dolžniku (ne glede na to, ali gre za vrednostne papirje, druge naložbe v kapital, dana posojila ali drugo obliko finančne naložbe). Če znesek presega računovodsko določeno pomembnost, kopičenje obstaja in organizacija to dejstvo razkrije.

3.38 Za vsako vrsto finančnih naložb se razkrivajo informacije o njeni pošteni vrednosti. Če poštene vrednosti ni mogoče ugotoviti dovolj zanesljivo, se to razkrije skupaj z informacijami o glavnih značilnostih vsake vrste finančnih naložb. Pošteno vrednost organizacija ugotavlja v skladu s SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti. To vrednost razkrije. Smiselno je, da pojasni tudi predpostavke, uporabljene pri merjenju.
3.39

Če je organizacija prerazvrstila finančno sredstvo iz kategorije po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s tretjim odstavkom SRS 3.47., razkrije:

a)
finančno sredstvo, prerazvrščeno v posamezno kategorijo in iz nje;

b)
za vsako obdobje poročanja do odprave pripoznanja finančnih sredstev knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost vseh finančnih sredstev, ki so bila prerazvrščena v sedanjem obdobju in predhodnih obdobjih poročanja;

c)
izjemne razmere ter dejstva in okoliščine, ki nakazujejo, da so bile razmere izjemne;

č)
za obdobje poročanja, v katerem je bilo finančno sredstvo prerazvrščeno, dobiček ali izgubo iz spremembe poštene vrednosti, ki je bil(a) pripoznan(a) v poslovnem izidu ali presežku iz prevrednotenja v tem obdobju in predhodnih obdobjih poročanja;

d)
za vsako obdobje poročanja po prerazvrstitvi (vključno z obdobjem poročanja, v katerem je bilo prerazvrščeno) do odprave pripoznanja finančnega sredstva dobiček ali izgubo iz spremembe poštene vrednosti, ki bi bil(a) pripoznan(a) v poslovnem izidu ali rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, če finančno sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno, ter dobiček, izgubo, donos in odhodek, ki so pripoznani v poslovnem izidu;

e)
efektivno obrestno mero in ocenjene zneske denarnih tokov, za katere organizacija pričakuje, da jih bo izterjala, po stanju na datum prerazvrstitve finančnega sredstva.

Finančnih naložb organizacija po razvrstitvi ob začetnem pripoznanju običajno ne sme prerazvrščati. Izjemne primere dopušča SRS 3.47. V takih primerih SRS zahtevajo, da organizacija učinke, ki so nastali s prerazvrstitvijo teh naložb, razkrije.
ZALOGE
4.25

Poleg razkritij iz SRS 4.24 so potrebna za vsako vrsto zalog razkritja:

a)
računovodske usmeritve, uporabljene pri sprotnem in končnem vrednotenju zalog, pa tudi uporabljenih metod obračunavanja stroškov;

b)
knjigovodske vrednosti in čiste iztržljive vrednosti zalog po razvrstitvah, ki ustrezajo organizaciji.

Če ima organizacija več vrst zalog, za vsako vrsto razkrije računovodske usmeritve merjenja nabavne vrednosti zaloge, porabe in drugega.

Za vsako vrsto zalog navede knjigovodsko vrednost in iztržljivo vrednost na bilančni presečni datum.

4.26

Razkrijejo se:

a) presežki in primanjkljaji pri popisu zalog;

b)
odpisi vrednosti zalog zaradi sprememb njihove kakovosti in zaradi sprememb njihove vrednosti.

Organizacija pojasni in ovrednoti vse spremembe zalog, ki niso posledica njihove porabe in prodaje.
4.27 Razkrije se knjigovodska vrednost zalog, ki je zastavljena kot jamstvo za obveznosti. Če je organizacija zaloge zastavila za plačilo svojih obveznosti ali obveznosti nekoga drugega, to pojasni in razkrije znesek zalog, ki je dan kot jamstvo.
TERJATVE
5.30 Pri poslovnih terjatvah so potrebna razkritja nezavarovanih in zavarovanih terjatev do kupcev pa tudi terjatev do članov poslovodstva, članov nadzornega sveta in lastnikov. Pri zavarovanih terjatvah se razkrijeta predmet in vrednost predmeta zavarovanja. Organizacija mora v pojasnilih razkriti znesek terjatev, ki so zavarovane. Pri tem razkrije tudi predmet zavarovanja in njegovo vrednost. Smiselno je, da organizacija razkrije pošteno vrednost predmeta zavarovanja. Ločeno vrednostno pa prikaže terjatve, ki jih ima na bilančni presečni dan do članov poslovodstva, nadzornega sveta in lastnikov.
5.31 Za vsako vrsto terjatev se razkriva računovodska usmeritev za njihovo prevrednotenje skladno s SRS 5.38. Organizacija razkrije način prevrednotenja posamezne vrste terjatev.
5.32

Za vsako vrsto terjatev se razkrivajo informacije o:

a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja ter

b)
obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.

Organizacija razkritje pripravi na enak način kot za finančne naložbe, ki ga zahteva SRS 3.35.
5.33 Za vsako skupino terjatev se razkriva razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti v plačilo. Organizacija razkrije terjatve, ki so zapadle, nezapadle pa smiselno razporedi po rokih, kot bodo zapadale v plačilo. V praksi so določeni naslednji roki: do 1 meseca, od 1 meseca do 3 mesecev, od 3 do 9 mesecev, od 9 do 12 mesecev, od 1 leta do 3 let, od 3 do 5 let in nad 5 let.
NALOŽBENE NEPREMIČNINE
6.18

Za naložbene nepremičnine mora organizacija razkriti:

a)
ali uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti;

b)
sodila, ki jih uporablja, da bi razlikovala naložbene nepremičnine od lastniško uporabljanih nepremičnin in od nepremičnin, ki jih poseduje za prodajo v rednem poslovanju, če je razdelitev težka;

c)
obseg, v katerem je poštena vrednost naložbenih nepremičnin zasnovana na oceni vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti; če takšne ocene vrednosti ni bilo, je treba to dejstvo razkriti;

d)
vrednosti, pripoznane v poslovnem izidu za prihodke od najemnin za naložbene nepremičnine, neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v obdobju, ter neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki niso povzročile prihodkov od najemnin v obdobju;

e)
spremembe knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja);

f)
vpliv na poslovni izid zaradi prenosov na konte nepremičnin po SRS 6.28 in 6.29.

Organizacija razkrije uporabljeni model merjenja naložbenih nepremičnin. Če isto nepremičnino uporablja za različne namene (opravljanje dejavnosti, naložbenje), razkrije uporabljen način delitve te nepremičnine za potrebe razvrščanja v bilanci stanja. Če organizacija naložbene nepremičnine meri po modelu poštene vrednosti, pojasni, ali je to oceno določil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti.

Organizacija mora razkriti stroške in prihodke, ki jih je pripoznala v izkazu poslovnega izida in so nastali v povezavi z naložbenimi nepremičninami.

Za posamezno vrsto naložbenih nepremičnin organizacija predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, začenši s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (tabela gibanja naložbenih nepremičnin). Če je organizacija osnovna sredstva prerazvrstila v druge postavke, mora to navesti tudi v gibanju. Pojasniti pa mora tudi učinke, ki jih je pripoznala v izkazu poslovnega izida in izhajajo iz prerazvrstitev naložbenih nepremičnin.

6.19 Če se za naložbeno nepremičnino uporablja model poštene vrednosti, je treba razkriti tudi uskladitev knjigovodske vrednosti naložbenih nepremičnin na začetku in koncu obdobja. Organizacija pojasni spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin.
6.20

Če se za merjenje naložbene nepremičnine uporablja model nabavne vrednosti, je treba razkriti tudi:

a) uporabljene metode amortiziranja;

b) dobo koristnosti ali uporabljene stopnje amortiziranja;

c)
nabavno vrednost in nabrano amortizacijo (povezano z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in koncu obdobja;

č)
uskladitev njene knjigovodske vrednosti na začetku in koncu obdobja;

d) pošteno vrednost naložbene nepremičnine.

Poleg splošnih podatkov o naložbenih nepremičninah, ki jih organizacija meri po modelu nabavne vrednosti, mora razkriti tudi pošteno vrednost teh naložbenih nepremičnin. Pošteno vrednost izmeri z upoštevanjem SRS 16.
6.21

V primerih, opisanih v SRS 6.16, ko organizacija ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti naložbene nepremičnine, mora razkriti:

a) opis naložbene nepremičnine;

b)
pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti;

c)
če je možno, razpon ocen vrednosti, znotraj katerega je zelo verjetno poštena vrednost.

Za razkrivanje naložbenih nepremičnin, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.45 (2019).

Če organizacija poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne more zanesljivo izmeriti, mora to dejstvo razkriti. Smiselno je, da pojasni, zakaj je ne more izmeriti na dan poročanja. Mora pa pojasniti glavne značilnosti naložbene nepremičnine.

Organizacije, ki v zvezi z najetimi sredstvi pripoznavajo pravico do uporabe sredstva, morajo v pojasnilih razkriti stroške, ki jih imajo v povezavi z njimi.

DENARNA SREDSTVA
7.16 Organizacija mora razkriti sestavne dele denarnih sredstev, pa tudi zneske dogovorjenih samodejnih zadolžitev na tekočih računih pri bankah, s katerimi organizacija lahko zagotavlja tekočo plačilno sposobnost. Organizacija pojasni sestavo denarnih sredstev in denarnih ustreznikov. To so tista sredstva, ki jih lahko organizacija hitro, brez pomembnih stroškov in spremembe vrednosti, spremeni v denar.
KAPITAL
8.24

Pri vsaki vrsti delniškega kapitala je treba posebej razkriti:

a)
število izdanih in v celoti vplačanih delnic ter število izdanih in ne v celoti vplačanih delnic;

b)
lastnost delnic (pravice, prednosti in omejitve v zvezi z delnicami posameznega razreda), tudi omejitve razdeljevanja dividend;

c)
izdajo novih delnic, združitev delnic, razdružitev delnic, umik delnic in spremembo lastnosti delnic;

č)
število odkupljenih lastnih delnic in delnic, ki jih imajo druge organizacije v skupini;

d)
podatke o možnih pogojno izdanih delnicah (uresničitev pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice do nakupa novih delnic).

Organizacija razkrije podatke o delniškem kapitalu.
8.25 Razkrivata se narava in namen vseh vrst rezerv. Vse rezerve mora organizacija pojasniti po vrstah in zneskih.
8.26 Razkriva se znesek dividend nabiralnih (kumulativnih) in/ali prednostnih delnic, ki še niso bile izplačane. Organizacija razkrije vse delnice, ki niso bile izplačane.
8.27 Razkrivajo se drugi pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala. Smiselno je, da organizacija spremembe kapitala predstavi v tabeli gibanja kapitala, začenši s stanjem na začetku poročevalskega obdobja.
DOLGOVI
9.19 Pri dobljenih finančnih dolgovih se razkrivajo dobljeni nezavarovani dolgovi in dobljeni zavarovani dolgovi. Za vsak dobljeni dolg mora organizacija navesti, ali je zavarovan ali nezavarovan. Smiselno je, da navede, kateri dolgovi so zavarovani z lastnimi sredstvi in za poplačilo katerih jamčijo drugi. Prav tako je smiselno, da organizacija navede, katera lastna sredstva so dana v zavarovanje in kakšna je njihova poštena vrednost.
9.20

Za posamezno vrsto dolgov se razkrivajo:

a) obdobje do zapadlosti v plačilo;

b)
obrestna mera in drugi pogoji, pod katerimi so bili pridobljeni.

Organizacija za vsako posamezno vrsto dolga razkrije roke, v katerih dolg zapada v plačilo. Zaradi doslednosti je smiselno, da se roki zapadlosti ujemajo z roki, ki jih organizacija poroča po SRS 5.33. Prav tako za vsako vrsto pojasni obrestno mero, ki jo za dolg plačuje, in pomembne pogoje posojilne pogodbe.
9.21

Za vsako vrsto dolgov se razkrivajo informacije o:

a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja;

b)
obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.

V splošnem so dolgovi izpostavljeni finančnim tveganjem. Gre za kreditno tveganje, tveganje likvidnosti in tržno tveganje, v okviru zadnjega pa tveganje sprememb obrestnih mer in tečajno tveganje.

Za vsako skupino tveganj mora organizacija jasno pojasniti, kako jih upravlja (torej katere postopke izvaja, da tveganje, ki mu je izpostavljena, čim bolj zmanjša) in kolikšna je bilančna izpostavljenost za posamezno tveganje (vsako tveganje mora številčno ovrednotiti).

Če posamezna tveganja varuje s posebnimi instrumenti, kot so obrestna zamenjava, valutna zamenjava in podobno, to pojasni.

9.22 Pri izpostavljenosti obrestnemu tveganju se razkrivajo pogodbeni roki za popravek obrestne mere ali roki za plačilo, in sicer tisti, ki se pojavijo prej.
9.23

Pri izpostavljenosti kreditnemu (zaupanjskemu) tveganju se razkrivajo:

a)
vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost takšnemu tveganju na dan bilance stanja, brez upoštevanja vrednosti kateregakoli poroštva, če druge stranke ne bi bile sposobne izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov;

b) pomembno kopičenje kreditnega tveganja.

Vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost na dan bilance stanja, je tista, ki jo je organizacija morala plačati. Pri tem ne sme upoštevati že morebitnih zavarovanj, ki jih je dala sama ali tretja oseba.

Kopičenje kreditnega tveganja organizacija predstavi tako, da pojasni, ali je pomembno izpostavljena samo do ene osebe. Pri presoji, ali obstaja kopičenje kreditnega tveganja, vse prejete dolgove razporedi po dolžniku (ne glede na vrsto). Če znesek presega računovodsko določeno pomembnost, potem kopičenje obstaja in organizacija to dejstvo razkrije.

9.24 Poimensko se razkrivajo dolgovi do članov uprave, članov nadzornega sveta in notranjih lastnikov.
REZERVACIJE
10.24

Za vsako vrsto rezervacij je treba posebej razkriti:

a) razloge in pogoje za njihovo oblikovanje;

b)
metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti;

c) način obravnavanja pri tem nastalih razlik.

Rezervacij je več vrst. Običajno organizacije oblikujejo rezervacije za tožbene zahtevke, za jubilejne nagrade ob upokojitvi, za kočljive pogodbe, za organizacijo in druge. Za vsako od njih organizacija pojasni razloge za oblikovanje, njihovo merjenje in uporabljene predpostavke ter njene spremembe v letu, za katero poroča. Smiselno je, da te predstavi kar v tabelaričnem prikazu po vrsti rezervacij.
10.25 Pri vsaki vrsti rezervacij se razkrije razlika med njenim načrtovanim oblikovanjem in črpanjem ter njenim uresničenim oblikovanjem in črpanjem v posameznem poslovnem letu. Priporočljivo je, da organizacija zahteve razkrije v obliki tabelaričnega prikaza po vrsti rezervacije.
10.26 Pri vsaki vrsti rezervacij se razkrivajo informacije o izpostavljenosti različnim vrstam tveganja in način varovanja pred njimi. Če organizacija v povezavi s posamezno vrsto rezervacije varuje tveganje, to navede. Navede tudi, kakšnim tveganjem je izpostavljena v zvezi s posamezno vrsto rezervacije.
ČASOVNE RAZMEJITVE
11.28

Za vsako vrsto časovnih razmejitev je treba posebej razkriti:

a) razloge in pogoje za njihovo oblikovanje;

b)
metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti;

c) način obravnavanja pri tem nastalih razlik.

Organizacija za aktivne in pasivne časovne razmejitve pojasni metode merjenja in predpostavke pri njihovem oblikovanju.
11.29 Pri vsaki vrsti časovnih razmejitev se razkrije razlika med njenim načrtovanim oblikovanjem in črpanjem ter njenim uresničenim oblikovanjem in črpanjem v posameznem poslovnem letu. Priporočljivo je, da organizacija zahteve razkrije v obliki tabelaričnega prikaza po vrsti razmejitve.
Pojasnilo 1 k SRS 11

Vsak kupec žetonov ICO mora v prilogi k računovodskim izkazom razkriti najmanj

  • znesek in vrsto kupljenih žetonov ICO;
  • najpomembnejše značilnosti žetonov ICO, navedenih v predstavitveni knjigi, z obvezno opredelitvijo obligacijskopravnih obveznosti in obvez iz izdanih žetonov ICO;
  • tabelo, v kateri so prikazane računovodska obravnava kupljenih žetonov ICO ob nakupu in vse spremembe do bilančnega presečnega dne, ter
  • pošteno vrednost žetonov ICO.
Če organizacija kupuje žetone ICO, te izkaže v bilanci stanja med finančnimi naložbami. V zvezi z njimi pa mora pripraviti še dodatna pojasnila, ki bralcu omogočijo razumeti posle, ki jih je sklenila.
Razkritja postavk bilance stanja po ZGD-1

Organizacije, ki so gospodarske družbe, morajo v pojasnila vključiti tudi zahteve, ki jih predpisuje 69. člen ZGD-1. Druge organizacije lahko te zahteve upoštevajo smiselno kot priporočila dobre poslovne prakse.

Gospodarska družba mora pripraviti pojasnila k postavkam bilance stanja in jih prikazati v vrstnem redu, po katerem si postavke v izkazu sledijo.

Vse družbe, ne glede na velikost, morajo razkrivati te postavke:

  • sprejete računovodske usmeritve;
  • kadar se opredmetena osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže
    • gibanja v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave tam navedenih postavk in
    • knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila pripoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila revalorizirana;
  • kadar se finančni instrumenti ali sredstva merijo po pošteni vrednosti,
    • pomembne predpostavke, na katerih temeljijo valorizacijski modeli in tehnike, kadar so bile poštene vrednosti določene v skladu s 67/3/2 ZGD-1;
    • za vsako kategorijo finančnih instrumentov ali sredstev pošteno vrednost, spremembe vrednosti, ki so neposredno vključene v izkaz poslovnega izida, in spremembe, ki so vključene v rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti;
    • za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov, vključno s pomembnimi pogoji, ki lahko vplivajo na znesek, časovni okvir in zanesljivost prihodnjih denarnih tokov;
    • tabelo, ki kaže gibanja v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti med poslovnim letom;
  • skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe; pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini;
  • velikost vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 ali 5 ZGD-1;
  • predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili odplačani, odpisani ali odpuščeni, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb;
  • znesek in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;
  • velikost vseh obveznosti z rokom dospelosti daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 ali 5 ZGD-1;
  • povprečno število zaposlenih in
  • če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže,
    • število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za njihovo pridobitev ali odtujitev in denarno vrednost nasprotne dajatve;
    • število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo;
    • skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je družba ali tretja oseba za račun družbe in jih ima v zastavi družba ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan letne bilance stanja.

Srednje družbe morajo poleg omenjenih pojasnil v prilogi razkriti še

  • nakupno ceno, pridobitve, odtujitve in prenose med letom za posamezne kategorije stalnih sredstev; organizacija navede tudi skupen znesek popravkov vrednosti na začetku in koncu obdobja ter obračunane popravke v letu, za katero poroča; ločeno prikaže gibanja, ki so posledica pridobitev, odtujitev in prenosov med letom ter stroške izposojanja, ki jih je organizacija usredstvila;
  • kadar se finančni instrumenti merijo po izvirni vrednosti: za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov in pošteno vrednost instrumentov, če se taka vrednost lahko določi s katero izmed metod, predpisanih v prvi alineji 67/3 ZGD-1; za stalna finančna sredstva, izkazana v znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost, pa pojasni knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost posameznih sredstev ali ustrezne skupine teh posameznih sredstev ter razloge za nezmanjšanje knjigovodske vrednosti, vključno z naravo dokaza, ki je podlaga za domnevo, da bo knjigovodska vrednost zopet pridobljena;
  • znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta; znesek prikaže ločeno za vsako od teh skupin oseb;
  • družbe, v katerih je sama ali neposredno po osebi, ki deluje za njen račun, udeležena z najmanj 20 %; navede firmo in sedež, delež v kapitalu ter znesek njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu; teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz;
  • če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: velikost odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala;
  • izdajo dividendnih obveznic, zamenljivih obveznic, obveznic s prednostno pravico do nakupa delnic ali drugih vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe, in pravice, ki iz teh vrednostnih papirjev izhajajo;
  • podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te družbe, če je poročajoča družba v tej drugi družbi družbenik in neomejeno osebno odgovarja za njene obveznosti;
  • firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši in najožji krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo;
  • predlagano razporeditev dobička ali obravnavanje izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube;
  • vrsto in poslovni namen operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na družbo, če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe;
  • naravo in finančni učinek bistvenih poslovnih dogodkov, ki so se zgodili po koncu poslovnega leta in niso zajeti v računovodskih izkazih;
  • transakcije s povezanimi strankami;
  • razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši;
  • znesek stroškov dela v poslovnem letu, če je bila uporabljena členitev izkaza poslovnega izida po 66/3 ZGD-1;
  • razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s 64/1 ZGD-1;
  • odložene terjatve za davek, salde za odloženi davek ob koncu poslovnega leta in njihovo gibanje med poslovnim letom.

Povezana stranka je po ZGD-1 oseba, ki je kot taka opredeljena v MSRP. Organizacija mora v prilogi razkriti transakcije, ki jih je začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakcijah, potrebnimi za razumevanje njegovega finančnega stanja, če so te transakcije pomembne. Razkrije tudi transakcije, ki niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatke o posameznih transakcijah lahko prikaže v zbirni obliki glede na njihovo vrsto, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami potrebni ločeni podatki. Iz transakcij se lahko izvzamejo transakcije med obvladujočo in odvisno družbo, če je obvladujoča družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, razen če se z vrednostnimi papirji katere od družb trguje na organiziranem trgu.

Poročanje o takih transakcijah je pomembno, saj lahko družba sklene dogovor s povezano stranko, in tako transakcija ni izvedena pod pogoji, ki bi veljali za sicer enak posel z nepovezano stranko. Zaradi tega sta finančni položaj družbe in njena uspešnost lahko drugačna, kot bi bila, če bi bila transakcija sklenjena na podlagi tržnih pogojev. Prav zato je za bralca računovodskih izkazov ključno, da lahko iz pojasnil k računovodskim izkazom razbere obseg transakcij s povezanimi strankami, njihov vpliv na finančni položaj in uspešnost družbe ter vpliv na tveganja, ki jim je družba izpostavljena.

Opredelitev povezane stranke se veže na obvladovanje. Povezana stranka je posameznik ali družba, ki je povezana s poročajočo družbo, to je družbo, ki pripravlja računovodske izkaze in pojasnila k njim.

Posameznik ali njegov ožji družinski član je povezan s poročajočo družbo, če

  • obvladuje ali skupno obvladuje poročajočo družbo,
  • pomembno vpliva na poročajočo družbo ali
  • je član ključnega ravnateljskega osebja poročajoče družbe ali obvladujoče družbe poročajoče družbe.

Družba je povezana s poročajočo družbo, če

  • sta članici iste skupine, kar pomeni, da so vse družbe v skupini povezane stranke;
  • je ena družba pridružena ali je skupni podvig druge družbe (ali pridružena družba ali skupni podvig članice skupine, katere članica je druga družba);
  • sta obe družbi skupni podvig tretje osebe;
  • je ena družba skupni podvig tretje osebe, pri čemer je druga družba pridružena družba tretje družbe;
  • je družba program pozaposlitvenih zaslužkov za zaposlence v poročajoči družbi ali družbi, ki je povezana s poročajočo družbo; če je sama poročajoča družba takšen program, so pokroviteljski zaposlovalci prav tako povezani s poročajočo družbo;
  • družbo obvladujejo ali skupno obvladujejo povezani posamezniki (kot so opisani zgoraj);
  • povezan posameznik, ki obvladuje ali skupno obvladuje poročajočo družbo, pomembno vpliva na družbo ali je član ključnega ravnateljskega osebja družbe (ali obvladujoče družbe).
Komentar